Svetovanje
Proces nastajanja otroškega igrišča ali športnorekreacijskega objekta (ŠRO) se prične z načrtovanjem. Začetno idejo praviloma strokovno obdelajo projektanti različnih strok, ki se morajo v prvi vrsti držati zahtev zakonodaje, prav tako pa tudi specifičnih pravil projektiranja v stroki za katero so usposobljeni. Izhodišče za kakovostni projekt je, poleg osnovne zamisli, predvsem dobro pripravljena projektna naloga. Prav bi bilo, da jo pripravi investitor - naročnik, vendar se pogosto dogaja, da nima kadrov, ki bi aktualno tematiko strokovno obvladovali. Posledice slabo pripravljene projektne naloge se lahko odrazijo v slabem oziroma nepopolnem projektu, nepopolni in pomanjkljivi razpisni dokumentaciji in v končni fazi, v končanem objektu, ki pa ni tak, kot smo si ga želeli in predstavljali. Slabo je, če otroško igrišče ni dopadljivo in prijetno za otroke, še slabše pa je, če so izvedene postavitve neskladne s standardi in nevarne. Pogosto se dogaja, da je tak objekt sicer dan v javno rabo, v najboljšem primeru pa se napake odkrijejo takoj po dokončanju igrišča oz. športnorekreacijskega objekta. Posledično to pomeni, da nastajajo dodatni stroški ter izguba časa pri praktično vseh udeležencih projekta.Najbolj očitne napake, ki škodljivo vplivajo na varnost objekta, so v nestrokovni presoji in neupoštevanju zahtev varnostnih standardov. Še vedno namreč velja prepričanje , da bo za varnost opreme (igral, rekreacijskih naprav in orodij) poskrbel dobavitelj. Ta naj bi k svojem izdelku priložil certifikat in zadeva, kar se varnosti tiče, naj bi bila rešena. Realnost pa precej drugačna. Certifikat je sicer dokument, ki dokazuje, da je izdelek na katerega se certifikat nanaša, izdelan v skladu z zahtevami standardov, kar pa je tudi vse. Dejavniki varnosti igrala in igrišča so še drugi, ravno tako pomembni. V prvi vrsti je to izbor igral (ŠRO), sledi pravilna, funkcionalna in varna umestitev v prostor, montaža, izvedba temeljev, ureditev varnostnih podlag, itd. Na varnost igrišča ali ŠRO v veliki meri vpliva tudi gradbena izvedba, ureditev terena, drenaže, pohodne površine, ograje, komunalna ureditev, opremljenost z urbano opremo, in še veliko tega. Odgovoren dobavitelj opreme - igral bi moral k izdelku, poleg certifikata, priložiti še celo vrsto navodil, kar pa se v praksi ne dogaja vedno. Težava za izvajalce, še bolj pa za investitorja, se v še večjem obsegu pojavijo, ko je del ali pa celo vsa oprema unikatna, izdelana po zamisli oblikovalca, arhitekta. V tem primeru konstuktor- oblikovalec prevzame tveganje, da bodo na koncu že izdelana in na igrišče postavljena igrala neskladna s standardi in zato nevarna.
Tudi v primeru, da so vsa postavljena igrala preverjeno varna, da so varnostne podlage primerne, da je okolica urejena, itd., še niso izpolnjeni vsi pogoji za varno igro ali uporabo ŠRO. Ni dovolj, da je sama oprema
igrišča varna, potrebno jo je tudi varno uporabljati. Upravljalec igrišča mora uporabnike (otroke in njihove skrbnike) informirati o načinu varne rabe igrišča. V sklop informacij o igrišču sodijo tudi obvestilne table, napisi, piktogrami, itd. ki uporabnike obveščajo tudi kdo je upravljalec igrišča, komu je igrišče namenjeno, za katero starostno obdobje so igrala primerna, kako ravnati v primeru nesreče, kako skrbeti za opremo in čistočo, itd. Od trenutka, ko investitor prevzame (varno) igrišče v upravljanje, prevzame tudi odgovornost za varnost igrišča oz. njegovih uporabnikov - otrok. To pomeni, da mora poskrbeti, da bo začetna raven varnosti ohranjena tudi v bodoče. V ta namen mora zagotovisti sistematično pregledovanje igrišč, vzdrževanje naprav in igralnih ali rekreacijskih površin, vodenje dokumentacije, ipd.
Pomembno je poudariti, da enaki principi veljajo tudi takrat, ko oblikovalec/proizvajalec načrtuje/izdeluje samo eno igralo. Tudi če je unikatno in namenjeno znanemu naročniku, mora biti skladno s standardi. Pogosto se dogaja, da obrtnik, npr. mizar, občasno izdeluje igrala za prijatelje, sosede in druge interesente, ki igrala postavijo doma, za lastno rabo. Praviloma nihče ne preverja ali je igralo varno oziroma skladno s standardi. Če je igralo verna kopija igrala preverjenega proizvajalca, še nekako gre, težava pa nastane, kadar je igralo povsem unikatno, naročnik pa npr. vrtec. V takem primeru mora biti varnost igrala dokazana in dokumentirana. Edina smiselna pot je poiskati pomoč strokovnjaka, ki lahko svetuje že pri sami zasnovi igrala, kot tudi pri kasnejšem dokazovanju skladnosti s standardi.
Iz navedenega je razvidno, da je smiselno, predvsem pa koristno, da se v proces nastajanja otroškega igrišča ali športnorekreacijskega objekta (ali samo enega igrala) vključi strokovnjak za tovrstne objekte. Na ta način bo še pravi čas odpravljena marsikatera morebitna težava in z njo povezani stroški.
Če želite strokovni nasvet, konzultacije ali kakršnokoli pomoč v zvezi z opisano tematiko, kontaktirajte:
GSM: 041 646 571
E-mail: slavko.rudolf@siol.net