Vrvice in trakovi
V Nemčiji je posebna komisija za varnost otrok obravnavala nevarnost zadušitve (strangulacije) in drugih težkih poškodb, do katerih lahko pride zaradi vrvic na otroških oblačilih. Komisija je naslovila apel na proizvajalce in trgovce tovrstnih oblačil, da se prostovoljno odpovedo vrvicam na teh oblačilih ali jih izdelajo tako, da vrvice niso preveč čvrste in je mesto pretrganja že vnaprej predvideno. Na žalost se je v Nemčiji pripetila že cela vrsta nesreč s smrtnim izidom ali težkimi poškodbami, katerih vzrok so bile vrvice na anorakih, kapucah, trenerkah in podobnih oblačilih. Ta nevarnost je najizrazitejša na zunanjih otroških igriščih, predvsem na toboganih in igralih kjer se vrvica lahko zatakne, otrok pa nima možnosti, da se osvobodi nevarne zanke.
V Nemčiji so znani tudi primeri smrtnih nesreč, ki so se zgodile zaradi priprtja vrvice oblačila na avtomatskih vratih javnih prevoznih sredstev. Podobne nesreče se dogajajo tudi na tekočih stopnicah in povsod tam kjer se vrvica oblačila lahko zatakne za premikajoči se predmet ali pa predmet miruje in se premika otrok.
Komisija celo meni, da nemški standardi, ki obravnavajo zunanja igrala, ne upoštevajo dovolj nevarnosti vrvic na oblačilih in se sklicuje na prizadevanja v ZDA, Angliji in dela skandinavskih držav, kjer so zahteve, v zvezi z opisano nevarnostjo, precej strožje.
Kot je bilo že omenjeno, so včasih zelo nevarne vrvice na anorakih, kapucah in podobnih oblačilih, ki jih otroci uporabljajo na igriščih. Dokler jih proizvajalci oblačil ne bodo odstranili ali nadomestili z drugimi rešitvami je naloga vseh, ki skrbijo za varnost otrok, da to nevarnost zmanjšajo na minimum. Veliko lahko prispevajo že starši, ki otroka oblečejo v primernejšo oblačilo, pa tudi vzgojitelji lahko preverijo ali so vrvice in trakovi zavezani, ne predolgi, brez vozlov na konceh, itd.
Zelo pomembno je, da je na igrišču čimmanj igral, ki bi lahko povzročala zatikanje vrvic, še pomembneje pa je, da so igrala temu primerno izdelana.
Standard SIST EN 1176-1 v poglavju 4.2.7 obširno govori o nevarnosti zatikanja in ujemanja, še posebej pa v poglavju 4.2.7.3 obravnava zatikanje in ujemanje obleke. Podrobno določa kako se je potrebno izogibati t.i. »V« odprtinam, razpokam in policam, kako je potrebno zaščititi vrteče se dele, ki lahko povzročijo navijanje vrvice itd. Standard navaja tudi
metode po katerih je potrebno preskušati nevarnosti zatikanja in ujemanja rok, nog, telesa, vratu in glave, las, prstov, pa tudi obleke oz. njenih delov. Npr.za tobogan je predviden praktičen preskus spuščanja naprave, ki ima pripeto posebno vrvico z gumbom na koncu. Z napravo se preide celotno površino tobogana, vrvica pa se ne sme nikjer zatakniti. Pomembno je, da je skrb za preprečevanje nesreč z zatikanjem – ujemanjem vrvice stalna. To pomeni, da je potreben stalen nadzor in periodično preverjanje igral, še posebej tistih, ki jih otroci pogosteje uporabljajo. Ob intenzivni rabi se namreč lahko pojavijo deformacije in poškodbe igral, ki sicer niso velike, lahko pa ujamejo vrvico.
Avtor: Slavko Rudolf